Blagovne znamke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
 
 

Iskalnik po produktih

 
 
 

Spremljajte nas

 
 
 

Prijava na e-novice

 

Prijavite se na naše e-novice in bodite obveščeni o novostih iz naše ponudbe.

    1. Mediforma d.o.o. varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
 
 

Motnje pigmentacije

Tekst: Sandi Luft, dr. med., spec. dermatovenerolog
Derma center Maribor

Motnje pigmentacije kože so skupina kožnih bolezni, pri katerih imamo bodisi preveč ali pa premalo kožnega pigmenta melanina. Lahko zajamejo omejen predel ali celotno površino kože. V globljem delu kože se nahajajo pigmentne celice, melanociti. V njih nastaja kožno barvilo, melanin, ki se skladišči v posebnih cisternah, melanosomih. Vsak melanocit je s podaljški, podobnimi lovkam hobotnice, povezan s 36 celicami kože, keratinociti.

Osnovna pigmentacija kože belcev je genetsko določena in jo glede na njen ten in sposobnost pigmentiranja delimo na štiri fototipe.

Tip 1 je keltski tip, ki ima rdeče lase in modre oči, koža na soncu zmeraj pordi in nikoli ne porjavi. Tip 4 je mediteranski tip s temnimi lasmi in temnimi očmi, koža skoraj nikoli ne pordi in zmeraj temno porjavi. UV svetloba sonca in solarijev poškoduje jedra celic in druge organe celice, pigmentiranje kože pa je le obrambni mehanizem, ki to delno prepreči. V primeru obsevanja kože in melanocitov z UV svetlobo se melanin, uskladiščen v melanosomih melanocita, preko podaljškov prenese v keratinocite in jih zaščiti pred nadaljnjimi poškodbami, kar opazimo kot porjavitev kože. Pri motnjah pigmentacije lahko opazimo pomanjkanje kožnega barvila - hipopigmentacijo - kot svetlejše ali bele lise, ali povečanje pigmentacije - hiperpigmentacijo - kot svetlo ali temno rjave lise. Pri veliki večini bolezni, ki jih povzročajo, ne gre za življenje ogrožajoče bolezni, pač pa lahko močno vplivajo na kvaliteto življenja in predstavljajo veliko psihično breme za bolnika. Najbolj znana bolezen pomanjkanja pigmenta je vitiligo. Gre za avtoimunsko bolezen, kjer so napadeni melanociti, in za katero danes še ne poznamo ucinkovitega zdravila. Obstajajo še številne druge kožne bolezni, kjer pride do hipopigmentacij, kjer je zdravljenje dolgotrajno, lahko povezano s stranskimi učinki, uspeh pa je lahko majhen, začasen ali ga sploh ni. Le redko pride do popolne pigmentacije, kar se ponavadi zgodi, če zdravljenje pričnemo na začetku bolezni. Tematika hipopigmentacij je zelo obširna in presega namen tega sestavka. Veliko več ljudi ima težave s hiperpigmentacijo kože, kot pa s pomanjkanjem pigmenta. Ta je najpogosteje omejena na določen del kože, redko pa se pojavi hiperpigmentacija po celotni površini kože, kot je posledica nekaterih notranjih bolezni. Najpogostejše oblike prekomerne pigmentacije kože so melazma, hiperpigmentacija kože po vnetju (ang. post-inflammatory hyperpigmentation, PIH) ter poikiloderma Civatte. Čeprav se diagnoze vseh treh slišijo tuje, je njihov pojav zelo pogost, pravzaprav ni človeka, ki ne bi poznal vsaj koga, takšnimi motnjami pigmentacije. Poleg teh obstajajo še številne druge hiperpigmentacije v sklopu različnih dermatoloških in sistemskih bolezni. Melazma je pogosta hiperpigmentacija žensk v rodnem obdobju, redko se pojavlja tudi pri moških. Najpogosteje se pojavi na soncu, na izpostavljenih delih obraza. Na srednjem delu cela, v okolici ust ali na licih se pojavijo na obeh straneh obraza simetrično razporejene rjave lise. Večinoma se melazma pojavi v poletnem času, med nosečnostjo, ob jemanju hormonskih kontraceptivov in v približno tretjini primerov tudi brez očitnega razloga. Pigmentacija lahko po nosečnosti ali po prekinitvi kratkotrajnega jemanja kontraceptivov tudi izgine, večinoma pa samo zbledi v zimskem času in ponovno opazno potemni ob prihodu poletja. Vzroki nastanka niso pojasnjeni, velik vpliv pa imajo nedvomno UV žarki sonca, žarki solarija, ženski hormoni pa tudi infrardeči žarki. PIH nastane po vnetju kože po poškodbi, opeklini ali bolezni kože. Pogostejša je pri temnejših fototipih. Osebe z nagnjenostjo k PIH le-to dobro poznajo, saj se njihova koža zmeraj rjavo pigmentira na mestu najmanjših poškodb ali vnetij, pa tudi po sklerozaciji varic, zaradi slabega prenašanja kozmetičnih krem, po minimalnih poškodbah kože pri laserskih posegih ali kemičnem pilingu. Pred izvedbo postopkov v estetski dermatologiji je pri pacientih potrebno poizvedeti o nagnjenosti k PIH, saj se s tem izognemo zapletom. Poikiloderma Civatte je eno od tistih stanj, ki je med ljudmi tako pogosta, da je pravzaprav čudno, da nima slovenskega opisnega imena. Drugo latinsko ime, ki se pogosto uporablja v dermatologiji, je erythromelanosis interfollicularis colli et thoracis. Gre za pojav pordele kože na stranskih delih vratu in predelu prsnice, ki je sprva podobna blažji sončni opeklini, vendar ob koncu poletja ne izgine popolnoma. Koža se sčasoma stanjša in pordi, izvodila dlačno lojničnih mešičkov, ki se ne stanjšajo, pa postanejo opazna kot svetlejše bunkice. Tipično je koža sprednjega in zgornjega dela vratu brez tovrstnih sprememb, to pa zato, ker je ta del celo življenje "v senci", ki jo na vrat meče brada. Pred odstranjevanjem pigmentacij na koži je potrebno zmeraj najprej postaviti diagnozo in po možnosti odstraniti vzroke za njihov nastanek. Odstranjevanje kakršnih koli pigmentacij na koži brez predhodnega pregleda pri osebnem zdravniku ali dermatologu je nevarno početje, ki v najboljšem primeru ne bo uspešno, v najslabšem pa lahko poslabša osnovno bolezen ali celo škodi splošnemu zdravju pacientov. Pred odstranjevanjem hiperpigmentacij (beljenjem kože) je koristno ugotoviti, ali imamo opraviti s povečano pigmentacijo v vrhnjem, epidermalnem ali globljem, dermalnem delu kože. V ta namen dermatologi uporabljamo Woodovo svetilko, kar nam služi za orientacijo in delno tudi za napoved uspeha beljenja kože, ki je uspešnejše pri epidermalni hiperpigmentaciji. V osnovi lahko ločimo postopke beljenja na tiste, ki odstranijo odvečen kožni pigment, in na tiste, ki delujejo na pigmentne celice melanocite, bodisi tako, da preprečujejo nastanek melanina bodisi melanocite trajno uničujejo. Odvečni melanin lahko odstranimo s kemičnim pilingom, mehansko dermabrazijo ali z uporabo svetlobnih virov, kot sta laserska ali IPL tehnologija. Če je melanin v koži v obliki tetovaže, kot je to pri PIH, so postopki beljenja kože s svetlobnimi viri lahko zelo uspešni, če pa melanin nastaja na novo kot npr. pri melazmi, pa uspeha ne bo, nasprotno, možno je tudi močno poslabšanje. Daleč največ postopkov in belilnih substanc za preprečevanje nastanka melanina v melanocitih se uporablja v obliki krem. V ta namen se lahko uporabi azelainska kislina, kojična kislina, izvlečki rastlin, kot so arbutin, ekstrakt likoricije, emblica, hisperidin, flavonoidi, polifenoli v zelenem čaju, proteini soje, vitamini, askorbinska kislina, vitamin E, piknogenonol, niacinamid in številni drugi. Od zdravil se krajši čas lahko uporabijo lokalni kortikosteroidi in retinodi. Slednji ne delujejo na zmanjšanje nastanka melanina, pač pa pospešijo njegovo odstranitev iz kože. Podobno delujejo sadne kisline, salicilna in piruvična kislina. Nekateri postopki, kot je krioterapija in substance, kot so hidrokinon, azelainska kislina, monobenon, mekvinol in soli živega srebra, neposredno toksično delujejo na melanocite in jih pravzaprav uničijo. Koža po njihovi uporabi nima več sposobnosti pigmentiranja in je potrebno izvajati vsakodnevno doživljenjsko zaščito pred soncem. Pretirana uporaba teh substanc na velikih površinah, katerih prodaja je v EU v kozmetičnih preparatih sicer prepovedana, ima lahko tudi resne posledice za zdravje. Poleg draženja kože lahko sprožijo nastanek ekcema, delujejo toksično na organizem v celoti ali imajo rakotvorno delovanje.

Z zakonodajo je v EU natančno določena vrsta in najvišja koncentracija belilnih snovi v kozmetičnih preparatih, namenjenih beljenju kože, ki jih lahko najdemo v prosti prodaji. Njihova uporaba zdravju ni nevarna in kljub temu, da njihove koncentracije niso tako visoke, kot jih lahko predpiše zdravnik v mazilnih podlagah, je uporaba takšnih krem lahko smiselna za vzdrževanje učinkov beljenja kože ali pri beljenju blažjih hiperpigmentacij. Sonce in UV žarki solarijev so glavni krivec za nastanek hiperpigmentacij, zato je za preprečevanje ponovitve in med postopkom beljenja kože smiselno vsakodnevno izvajati zaščito pred soncem z načinom življenja v senci, z uporabo oblačil, očal in pokrival ter krem z visokim zaščitnim faktorjem. Dodatno pomaga tudi izogibanje drgnjenja hiperpigmentirane kože, opustitev hormonske kontracepcije pri melazmi in postopno ponavljanje kemičnega peelinga s sadnimi kislinami. Za več let trajajoče in obsežne prigmentacije ne moremo pričakovati, da bi jih lahko odstranili z eno vrsto ali eno izvedbo postopka odstranjevanja hiperpigmentacij, npr. z lasersko terapijo ali IPL oz. kemičnim peelingom. Najbolj učinkovita je kombinacija za tip kože in diagnozo hiperpigmentacije najbolj primernega postopka, ki se ponovi v določenem časovnem obdobju, in uporabe belilnih krem ter dosledne in skrbne zaščite pred soncem. Cene posameznih postopkov se pri nas gibljejo od 100 do 250 EUR. V Sloveniji in tujini izvajajo tudi nekajkrat dražje postopke za pobleditev lis, vendar po mojih izkušnjah njihov učinek ni v sorazmerju s ceno.

Zdravljenje motenj pigmentacije kože je zapleteno in včasih ne popolnoma uspešno, saj ne poznamo vseh mehanizmov njihovega nastanka. Pri vseh metodah posegamo v telo, to pa je področje medicine, zato spada odstranjevanje še tako nedolžnih pigmentacij v roke zdravnika. Z uporabo kozmetičnih belinih krem, ki jih lahko kupimo brez recepta v lekarni, lahko pobledimo blažje hiperpigmentacije, učinkovito preprečimo ponovitev ali poslabšanje že obstoječih.

Izdelki za vsakodnevno nego, kot je Lierac Anti - taches ali Uriage Depiderm, spodbujajo posvetlitev tena, ščitijo pred prostimi radikali, obnavljajo celice in vplivajo na proces pigmentacije v jedru melanocitov.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.