Blagovne znamke

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
 
 

Iskalnik po produktih

 
 
 

Spremljajte nas

 
 
 

Prijava na e-novice

 

Prijavite se na naše e-novice in bodite obveščeni o novostih iz naše ponudbe.

    1. Mediforma d.o.o. varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
 
 

Alergijske bolezni kože

Tekst: Borut Žgavec, dr. med., spec. dermatolog

Alergija je neustrezna reakcija imunskega sistema na snovi v okolju, ki sicer niso nevarne in jih večina ljudi prenaša brez težav. Alergijske reakcije so lahko omejene na posamezne organe (kožo in sluznice, oči, dihala, prebavila), ali pa prizadanejo celo telo (npr. anafilaktični šok). Snovi, ki povzročajo alergije, imenujemo alergeni. Alergeni vstopijo v telo z vdihanim zrakom, zaužito hrano ali skozi kožo. Poznamo več mehanizmov alergijskih reakcij, vendar sta pri nastanku alergijskih bolezni kože pomembna dva, ki ju imenujemo zgodnji in pozni tip prebčutljivosti.

Zgodnji tip preobčutljivosti

Zgodnji tip preobčutljivosti je vpleten v nastanek urtikarije (koprivnice), deloma pa tudi v nastanek atopijskga dermatitisa. Simptomi se pojavijo hitro, ponavadi v nekaj minutah do urah po stiku z alergenom. Celice imunskega sistema spoznajo alergen kot tujo snov in začnejo izdelovati protitelesa. Ta proces imenujemo senzibilizacija. Protitelesa se pritrdijo na posebne celice v koži in sluznicah (mastocite), kjer čakajo, da bo alergen ponovno vdrl v telo. Ob ponovnem stiku bolnika z istim alergenom se iz mastocitov sproščajo snovi (najpomembnejša med njimi je histamin), ki povzročijo simptome in znake alergije.

Alergeni, ki povzročajo zgodnji tip preobčutljivosti so:

  • pršica v hišnem prahu,
  • pelodi trav, zeli in dreves (npr. breza, leska, oljka, pelin),
  • nekatere vrste hrane (npr.kravje mleko, jajca, ribe, raki, školjke, žitarice, soja, arašidi, orehi, lešniki, jagode),
  • strupi žuželk (predvsem čebele in ose),
  • zdravila (npr. antibiotiki, aspirin, analgetiki) in
  • plesni.

Vzrok preobčutljivosti po zgodnjem tipu najpogosteje ugotavljamo s kožnimi vbodnimi testi, ki so hitri, enostavni in za bolnika varni. Kapljice testnih snovi nanesemo na notranjo stran podlahti in jih s pomočjo majhne lancete vtisnemo v kožo. Pri pozitivnem testu se v nekaj minutah pojavi reakcija na koži (majhna urtika, rdečina in srbenje). Kožnih vbodnih testov ne izvajamo med nosečnostjo, med poslabšanjem alergijske bolezni, zdravljenjem z antihistaminiki, pa tudi kadar je na testnem predelu (na podlahteh) prisotno obsežno vnetje in kadar je bil testni predel pred kratkim zdravljen s kortikosteroidnimi kremami.

Pozni tip preobčutljivosti

Pri poznem tipu preočutljivosti se simptomi pojavijo z zakasnitvijo 48 do 72 ur po stiku z alergenom. Ta mehanizem je odgovoren za nastanek alergijskega kontaktnega dermatitisa, nekaterih vrst preobčutljivosti za zdravila, delno tudi za atopijski dermatitis. Alergeni vstopajo v telo skozi kožo. Imenujemo jih tudi kontaktni alergeni. Alergeni ne izzovejo nastajanja protiteles, ampak preobčutljivost posebnih celic v koži, tako da se ob vsakem ponovnem stiku z istim alergenom na koži razvije ekcem. Najpogostejši kontaktni alergeni so nikelj, krom (v kovinskih izdelkih, cementu in usnju), dišave, konzervansi ali druge sestavine kozmetičnih izdelkov, sestavine gume, barvila in številni drugi. Z epikutanimi testi ugotavljamo vzročni alergen pri poznem tipu preobčutljivosti. Testne snovi na posebnih obližih nanesemo na hrbet. Obliži ostanejo na koži dva dni. Tretji dan obliže odlepimo in ocenimo reakcijo, vendar odločilno vrednotenje testov poteka šele četrti dan. V primeru pozitivne reakcije se na koži pojavi rdečina, srbenje, bunčice in/ali mehurčki. Teste izvedemo s standardno serijo alergenskih pripravkov, poleg tega pa včasih dodatno testiramo tudi z alergeni, za katere sumimo, da je bolnik nanje preobčutljiv (mila, kreme, deodoranti, barve za lase...).

Vrste alergijskih bolezni kože

Med najpogostejše alergijske bolezni, ki so omejene na kožo sodijo atopijski dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis in koprivnica (urtikarija). Atopijski dermatitis je kronično vnetje kože, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, vendar je najpogostejši pri otrocih. Kasneje se bolezen pogosto umiri ali celo izzveni. Vnetje se sčasoma lahko tudi preseli s kože na dihalne poti in se razvijeta seneni nahod ali astma.

Pri nastanku atopijskega dermatitisa se prepleta več dejavnikov, od katerih jih danes poznamo le nekaj:

  • dednost (70 % bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vsaj enega družinskaga člana z atopijsko boleznijo, med katere štejemo atopijski dermatitis, astmo ali seneni nahod),
  • okvarjeno delovanje zaščitne pregrade kože, zaradi česar koža postane suha in bolj dostopna za dražeče snovi iz okolja, alergene in mikrobe,
  • okužba z bakterijo stafilokokus aureus,
  • izpostavljenost alergenom
  • stres...

Za bolezen je značilen izrazit srbež, izpuščaj na značilnih mestih in kroničen potek. Srbež bolnika sili k drgnjenju in praskanju kože, kar povzroči zagon izpuščaja in kožo poškoduje. Srbež negativno vpliva na spanje in koncentracijo. Razporeditev izpuščaja se značilno spreminja s starostjo. Do drugega leta starosti prizadane lica, zapestja in zunanje predele okončin. Lahko je obolela celotna koža, z izjemo predela pod plenicami. Pri otrocih starih od 2 do 12 let se izpuščaj najpogosteje pojavlja na koži okončin, vratu in gležnjev. Pri najstnikih in odraslih opažamo obolele upogibne predele okončin, pa tudi obraz, predvsem predel okoli oči ter roke in stopala. V zgodnjem otroštvu običajno poteka bolezen zelo akutno, z intenzivno rdečico in rosenjem. Z odraščanjem postane vnetje kože kronično, suho ter luščeče. Diagnozo atopijskega dermatitisa postavimo na osnovi značilnih kožnih sprememb in kroničnega ali ponavljajočega poteka bolezni. Zaradi opredelitve sprožilnih dejavnikov pri vsakem bolniku opravimo tudi kožne vbodne teste; kadar pa le ti niso izvedljivi, iščemo prisotnost specifičnih IgE protiteles v krvi. Z zdravili, ki so na voljo, atopijskega dermatitisa ne moremo ozdraviti, lahko pa z njimi omilimo neprijetne simptome. Cilj zdravljenja je omogočiti bolniku kakovostno življenje brez srbeža in z redkimi poslabšanji bolezni.

  • Zdravljenje akutnih in hujših oblik atopijskega dermatitisa se začne z kortikosteroidnimi kremami. Učinkovita so tudi novejša lokalna zdravila, ki delujejo protivnetno, a ne vsebujejo kortikosteroidov.
  • Zaradi okrnjenega delovanja zaščitne pregrade kože je bistvenega pomena redna nega kože, tudi v obdobjih izboljšanja, ko na koži ni videti vnetnih sprememb. Bolnik mora skrbeti, da kožo čim manj draži. Zato odsvetujemo uporabo tekočih mil in penečih kopeli. Skrbno je potrebno izbirati neodišavljene negovalne pripravke, ki kože ne izsušijo. Po umivanju se je vedno treba namazati z negovalnim pripravkom, ki je namenjen suhi in občutljivi koži.
  • Alergija za hrano je pogosto eden od vzročnih dejavnikov pri otrocih; v tem primeru je potrebna ustrezna dieta. Pri alergiji za pršico je treba urediti bivalno okolje tako, da se, kolikor je le mogoče,izognemo stiku s pršico. Akutna urtikarija najpogosteje nastane ob ali po preboleli okužbi zgornjih dihal ali prebavil, lahko pa je tudi odraz alergije za zdravila (najpogosteje analgetike in antibiotike), hrano (npr. ribe, školjke, jagode in drugo sadje, sir, jajca, konzervanse, dodatke in barvila v hrani) ali pike žuželk (osa, čebela, sršen). Kadar je vzrok urtikarije alergija za hrano, se urtike praviloma pojavijo v 20 minutah, najkasneje pa v 2 urah po zaužitem alergenu. Kadar se zagoni urtik pojavljajo dlje kot 6 tednov, gre za kronično urtikarijo. Urtike pri kronični urtikariji lahko nastanejo spontano, ali pa jih izzovejo fizikalni sprožilni dejavniki; v tem primeru govorimo o fizikalni urtikariji. Fizikalno urtikarijo sprožijo mraz, toplota, pritisk, UV žarki, vibracije ali drgnjenje kože, lahko pa se pojavi tudi ob telesnem naporu ali pregretju telesa. Dokažemo jo s posebnimi provokacijskimi testi. Kadar se urtike pojavijo spontano, brez očitnih sprožilnih dejavnikov, govorimo o kronični spontani urtikariji (pogosto jo imenujemo le kronična urtikarija). Kronična spontana urtikarija najpogosteje nastane zaradi avtoreaktivnosti. O avtoreaktivnosti govorimo, kadar imunski sistem proizvaja snovi, ki povzročajo sproščanje histamina iz posebnih celic v koži, mastocitov. Te snovi so pogosto protitelesa, ki so usmerjena proti lastnim IgE protitelesom ali mastocitom v koži. Poleg avtoreaktivnosti lahko kronično spontano urtikarijo povzročijo tudi prikrite okužbe (npr. vnetna žarišča v predelu zob, zajedalci v črevesu, okužba s hepatitisom B ali C...) ali psevdoalergijske reakcije na aditive v hrani, kot so konzervansi, umetna barvila, arome, ojačevalci okusa... Psevdoalergijska reakcija poteka podobno kot alergijska, le da pri njenem nastanku niso vpletena IgE protitelesa, ampak pride do neposrednega sproščanja histamina iz mastocitov in se pojavi že ob prvem stiku z psevdoalergenom. Kronično urtikarijo zelo redko povzroča alergijska rekcija za hrano ali zdravila, jo pa določena zdravila (npr. aspirin in nekateri analgetiki) lahko poslabšajo. Pri kronični spontani urtikariji običajno opravimo osnovne laboratorijske preiskave, ki jih na podlagi natančnega pogovora z bolnikom po potrebi razširimo. Kadar sumimo, da je vzrok urtikarije alergija za hrano ali zdravila, opravimo kožne vbodne teste ali iščemo prisotnost specifičnih IgE protiteles v krvi ali pa bolnika napotimo na provokacijsko testiranje v bolnišnico. Kljub preiskavam pa vzroka urtikarije velikokrat žal ne pojasnimo. Posebna oblika urtikarije je kontaktna urtikarija, ki nastane ob stiku s t.i. kontaktnimi alergeni, kot so meso, ribe, nekatere rastline in živali, lateks. Zdravljenje akutne in kronične urtikarije temelji na zdravilih, ki jih imenujemo antihistaminiki. Pogosto je potrebno jemanje višjih odmerkov. Pri akutni urtikariji so poleg antihistaminikov za hitro umiritev bolezni velikokrat potrebna tudi kortikosteroidna zdravila (npr. Medrol), ki pa jih je treba jemati le nekaj dni. Pri urtikariji je poleg zdravljenja z antihistaminiki zelo pomembno izogibanje vzročnim in sprožilnim dejavnikom, če so le-ti prisotni.

Alergijski kontaktni dermatitis

Pri alergijskem kontaktnem dermatitisu se vnetje pojavi na koži, ki je bila v neposrednem stiku s snovjo, za katero smo pri predhodnih stikih razvili preobčutljivost. Alergijski kontaktni dermatitis nastane po mehanizmu poznega

tipa preočutljivosti, zato se simptomi pojavijo z zakasnitvijo 48 do 72 ur po stiku z alergenom. Za določen alergen je preobčutljiva koža celega telesa, izpuščaj pa se pojavi le na mestu stika s tem alergenom. Posebna oblika alergijskega kontaktnega dermatitisa je poklicni alergijski kontaktni dermatitis, ki se pogosteje pojavlja v nekaterih poklicih (npr. frizerstvo, zdravstvo, cvetličarstvo, industrija gume...). Kožne spremembe lahko nastanejo akutno (v 1-3 dneh po stiku z alergenom), vendar je pogostejši kroničen potek zaradi ponavljajočih stikov z alergenom. Pri akutno nastalem alergijskem kontaktnem dermatitisu (npr. po barvanju las) vidimo na mestu stika z alergenom rdečino kože, lahko pa tudi mehurčke, rosenje in luščenje. Pri kroničnem poteku (npr. pri preobčutljivosti za kozmetične izdelke, katerim smo izpostavljeni vsak dan) je koža pordela, zadebeljena in luščeča. Ker so kožne spremembe zelo srbeče, so pogosto prisotni tudi znaki praskanja. Vzrok alergijskega kontaktnega dermatitisa potrdimo z epikutanim testiranjem. Najpomembnejši ukrep je omejiti stik kože z alergenom. Včasih je to zelo težko, ker so nekateri alergeni prisotni skoraj povsod (npr. konzervansi in dišave v milih in negovalnih kremah). V akutni fazi vnetje umirimo s hladnimi obkladki s fiziološko raztopino in kortikosteroidnimi kremami, v kronični fazi pa uporabljamo kortikosteroidna in negovalna mazila.

  • Kreme za zaščito pred soncem brez dišav in z zelo visokim zaščitnim faktorjem SPF 50+. Zahvaljujoč inovativnosti Laboratorija Uriage, se lahko ljudje nagnjeni k alergijam, celo tisti z alergijo na sonce, učinkovito zaščitijo pred soncem. Mineralna krema brez dišav je prilagojena koži nagnjeni k alergijam, s kompleksom mineralnih filtrov ter formulo brez dišav, alkohola in parabenov. Krema za zaščito pred soncem vsebuje Tinosorb M, varen organski filter za zaščito pred soncem in je namenjena ljudem, ki so zelo izpostavljeni soncu.
  • Linija izdelkov za zaščito in obnavljanje kože Bariederm iz Uriage, ki zmanjšuje pojav alergij na koži, zahvaljujoč patentiranemu kompleksu Poly- 2P®, deluje na dveh stopnjah: ščiti na površini in restrukturira epidermis od znotraj. Namreč, fitoskvalani in fitosteroli pomagajo pri obnavljanju epidermisa, Uriage termalna voda kožo umirja. Vsak izdelek iz linije je s svojo teksturo in sestavinami prilagojen področju spremembe – zahvaljujoč nemastni in nevidni teksturi kremo uporabljamo za roke, obraz in telo, Stik vsebuje še specifično sestavino za sluznico ustnic, medtem ko maslo deluje na bolj poškodovana področja kože (dlani, pete...)

Spremembe na sluznicah

Alergijski rinitis in astma sta pogosto povezani bolezni - obema je namreč skupna osnova, to pa so spremembe na sluznicah. Pri alergijski polipozi v sinusih pogosto sumimo na acetilsalicilno kislino (ASK), in to ne samo v tableti temveč tudi v sklopu prehrane s konzervirano hrano, kjer je prisotna ASK. Tukaj je pomembno sodelovanje z otorinolaringologi. Sezonski alergijski rinitis, konjunktivitis, sinuzitis in astma se najpogosteje pojavljajo na različine tipe cvetnega prahu. Pomembna je tudi koncentracija cvetnega prahu v zraku, katero spremljajo na Državnem zavodu, kjer merijo koncentracijo posameznih vrst cvetnega prahu po dnevih, včasih celo tekom enega dneva večkrat. Na obalnem področju naletimo na druge vrste trav, drevja in plevela, in se tam srečujemo z alergijami na oljke, ciprese in podobno. Zaradi tega obstaja že vnaprej tiskan koledar trenutnega stanja cvetnega prahu v celi državi. (Republiški zavod za javno zdravstvo).

Naravni fiziološki serum Isophy v obliki ampul in razpršila, ki vsebuje 100% Uriage termalno vodo, brez konzervansov in vonja. Termalna voda Uriage vsebuje izrazito visoko koncentracijo mineralnih soli in elementov v sledeh, ki ji dajejo izjemne zdravilne lastnosti. Isophy izdelki, poleg tega da so namenjeni za vsakodnevno higieno nosu in oči novorojenčkov, dojenčkov in otrok, krepijo obrambni sistem organizma v obdobju prehladov in alergijskih reakcij, ter zmanjšujejo simptome alergij, zahvaljujoč številnim mineralom in elementom v sledeh.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.